Znani slovenski računalničar in ustanovitelj kriptopodjetja NiceHash Matjaž Škorjanc je na današnji dan točno 7 mesecev priprt v münchenskem priporu v Nemčiji. Izročitveni postopki med Nemčijo in ZDA namreč še vedno tečejo.
Družba NiceHash je šišre znana postala po varnostnem incidentu iz leta 2017, ko so jim hekerji v koordiniranem in sofisticiranem napadu ukradli 4736 bitcoinov (takrat vrednih okoli 60 milijonov evrov). Brez denarja je ostalo ogromno ljudi, a Nicehash je okoli 80 odstotkov ukradene vsote že vrnil oškodovanim posameznikom.
Zakaj so 23. septembra 2019 v Nemčiji priprli Matjaža Škorjanca?
Konec septembra 2019 je nemška policija Škorjanca prijela na avtocesti. Nemška zvezna policija je namreč na avtocesti A8 opravljala nadzor prometa prek nemške meje v Schwarzbachu in med drugim ustavila avtomobil s slovenskimi registrskimi tablicami. V njem je sedel Matjaž Škorjanc. V računalniškem sistemu so ugotovili, da so ZDA izdale mednarodni zaporni nalog za njegovo izročitev. Zvezno sodišče v ameriški prestolnici Washington je namreč na začetku septembra objavilo obtožnice proti Američanu, Špancu in dvema Slovencema zaradi kriminalnega združevanja in bančnih ter drugih prevar prek spletnega hekerskega foruma Darkode, ki so ga leta 2015 sicer že zaprli. Škorjanca ZDA obtožujejo, da je ustvaril program mariposa in ga prodajal na Darkode, kjer ga je oglaševal kot program, ki lahko ukrade gesla za spletne finančne storitve uporabnikom internet explorerja in firefoxa. Ta program naj bi bil sposoben tudi spreminjati elektronske zapise. Obtožnice so Američani vložili proti 32-letnemu Matjažu Škorjancu iz Maribora, 35-letnemu Mentorju Leniqiju iz Gorišnice, 40-letnemu Florenciu Carru Ruizu iz španske Vizcaye ter 26-letnemu Američanu Thomasu McCormicku. McCormick naj bi bil zadnji administrator Darkode, ki ga je ustanovil in kot prvi upravljal ravno Matjaž Škorjanc. Obtoženim v primeru obsodbe v ZDA grozi do 50 let zaporne kazni.
Direktor družbe H-Bit, sicer Matjažev oče, Martin Škorjanc, je v sporočilu za javnost lansko leto potrdil, da so njegovega sina priprli na podlagi obtožnice in v povezavi z njo razpisane mednarodne tiralice. “Za pregon sicer ni prave pravne podlage, saj je bil Matjaž Škorjanc za isto dejanje, kot ga preganja tožilstvo ZDA, že pravnomočno obsojen, kazen pa je v Sloveniji tudi v celoti že prestal. Gre za nedopusten poskus ponovnega sojenja o isti stvari, ki ga prepoveduje slovenski, evropski in tudi ameriški pravni red.”
Spomnimo: skoraj identičen je bil primer hekerja Viktorja Faura, romunskega državljana, ki ga Slovenija leta 2014 ni izročila ZDA, ker je za isto kaznivo dejanje že bil obsojen v Romuniji. Takšni primeri se sicer že obravnavajo kot evropska sodna praksa in pravno načelo ne bis in idem je upoštevano dosledno.
O primeru Matjaža Škorjanca je bil seznanjen tudi Odbor za pravosodje DZ, Varuh človekovih pravic RS, predsednik države Borut Pahor in tudi Ministrstvo za zunanje zadeve.
Kaj pravi pravno načelo Ne bis in idem?
Prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) je eno od temeljnih načel kazenskega postopka, ki je na ustavni ravni povzdignjeno med človekove pravice in temeljne svoboščine. Načelo ne bis in idem pa zagotavljajo tudi številni mednarodni instrumenti (Protokol št. 7 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, Listina EU o temeljnih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča idr.).
Sodišče torej ne sme iste osebe za isto kaznivo dejanje dvakrat kaznovati (ne bis in idem) oziroma znova meritorno odločati o obtožbi zoper isto osebo zaradi kaznivega dejanja, o katerem je že obstajala pravnomočna sodna odločba (res iudicata).
Obtoženi Škorjanc in drugi naj bi v času od septembra 2008 do decembra 2013 svojim žrtvam, ki so jim kradli zasebne podatke, med drugim o bančnih računih in kreditnih karticah, povzročili za 4,5 milijona dolarjev škode. Obtožnica jih bremeni kriminalnega združevanja, bančnih prevar, vdorov v računalnike, kraje identitete, računalniških vdorov in izsiljevanja.
Ameriški varnostni organi so sicer že leta 2011 od slovenskih (Slovenija takrat ni popustila pred Američani) zahtevali izročitev Škorjanca, ki je bil nato v Sloveniji obsojen, ker je prodajal zlonamerni računalniški program mariposa, s katerim naj bi okužil milijone računalnikov po vsem svetu. Po navedbah iz obtožnice je Škorjanc kodo prodal najmanj 233-krat, s prodajo kode je zaslužil 115.000 evrov, s čimer si je kupil stanovanje, avto ter drago računalniško in elektronsko opremo. Za to dejanje mu je mariborsko sodišče leta 2015 izreklo štiri leta in deset mesecev zaporne kazni, ki jo je Škorjanc že prestal.
Izročitveni postopki se vlečejo že celih 7 mesecev in kaj pravijo na to naši konzularni organi?
Ko so v Nemčiji Matjažu Škorjancu lanskega septembra odvzeli prostost, so ga privedli pred preiskovalnega sodnika, ta pa je Mariborčana poslal v münchenski zapor, dokler se ne končajo izročitveni postopki. Ti pa se lahko v podobnih primerih zavlečejo dolge mesece, celo leta, če obtoženi in njegovi pravni zagovorniki nasprotujejo izročitvi. Po naših informacijah je münchenski preiskovalni zapor vse prej kot hotel, poleg tega je tudi v Nemčiji veliki razmah epidemije koronavirusa in zaradi tega bi v Škorjančevem primeru morali zadeve maksimalno pohitriti.
Iz konzularnega oddelka MZZ so uredništvu Politikisa v zvezi s Škorjančevim primerom sporočili naslednje: Uvodoma želimo izpostaviti, da se postopek izročitve g. Matjaža Škorjanca vodi med Zvezno republiko Nemčijo in Združenimi državami Amerike, zato Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije ali Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije nimata pristojnosti niti pooblastil aktivno posegati v ta izročitveni postopek.
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije preko Generalnega konzulata Republike Slovenije v Münchnu, v skladu s svojimi pristojnostmi (na podlagi Dunajske konvencije o konzularnih odnosih, Zakona o konzularni zaščiti in Zakona o zunanjih zadevah) od priprtja g. Škorjanca dalje nudi priprtemu vso potrebno konzularno pomoč. Generalni konzulat se zavzema za odobritev telefonskih komunikacij priprtega s sorodniki, zagotovitve računalnika, mobilnega telefona in nudenja zdravniške oskrbe, pomoč pri organizaciji obiskov itd.
Ministrstvo za zunanje zadeve RS je že izvedlo vse potrebne ukrepe za zaščito pravic slovenskega državljana v Zvezni republiki Nemčiji in se bo, v okviru svojih pristojnosti, še naprej trudilo, da našemu državljanu nudi vso potrebno konzularno pomoč.
0 Comments